Pogosta vprašanja

Pri izbiri opreme ni najpomembnejša posamezna znamka, temveč pravilno načrtovan in medsebojno usklajen sistem. Upoštevati je treba kakovost fotonapetostnih modulov, ustrezno moč in tip razsmernika, možnost priključitve baterijskega hranilnika, sistem nadzora in upravljanja energije, možnost rezervnega napajanja ter garancijske pogoje in servisno podporo.   Pomembna je tudi zasnova objekta. Pri strehah z različnimi nakloni, orientacijami ali senčenjem je lahko potrebna drugačna tehnična rešitev kot pri enostavni, enakomerno osončeni strehi.   Najboljša oprema zato ni nujno najdražja, temveč tista, ki je pravilno dimenzionirana glede na porabo objekta, način uporabe električne energije in predvidene prihodnje potrebe, kot so toplotna črpalka, električno vozilo ali baterijski hranilnik.
Cena sončne elektrarne se med ponudniki in objekti precej razlikuje. Odvisna je od moči sistema, izbrane opreme, zahtevnosti montaže, načina priključitve ter vključitve baterijskega hranilnika ali rezervnega napajanja. Zato je za zanesljivo oceno potreben izračun za konkreten objekt. Sistem z baterijskim hranilnikom je dražji, pri čemer na končno ceno močno vplivajo kapaciteta hranilnika, njegova moč ter vključitev rezervnega napajanja. Za gospodinjske odjemalce so trenutno na voljo tudi nepovratne finančne spodbude. Pri individualni samooskrbi brez letnega netiranja znaša spodbuda za sončno elektrarno z baterijskim hranilnikom 675 evrov na kW inštalirane moči, vendar največ 40 % upravičenih stroškov. Za sončno elektrarno brez hranilnika znaša spodbuda 250 evrov na kW oziroma največ 25 % upravičenih stroškov. Višina in pogoji spodbud se lahko spremenijo, zato je treba pred oddajo vloge preveriti trenutno veljavni javni poziv Borzena. Zato je smiselno ceno vedno izračunati za konkreten objekt in pri tem upoštevati tudi trenutno veljavne pogoje subvencioniranja.
Velikosti baterijskega hranilnika ni mogoče pravilno določiti samo glede na moč sončne elektrarne. Ključni so dejanski profil porabe električne energije, količina dnevnih presežkov, poraba v večernem in nočnem času ter namen uporabe hranilnika. Če gospodinjstvo po sončnem zahodu običajno porabi približno 10 kWh električne energije, praviloma nima smisla vgraditi bistveno večjega hranilnika samo zato, ker je na strehi velika sončna elektrarna. Prevelik hranilnik se namreč pogosto ne bo v celoti uporabljal, premajhen pa ne bo mogel shraniti razpoložljivih presežkov. Poleg kapacitete, izražene v kWh, je pomembna tudi moč hranilnika, izražena v kW. Ta določa, kako velike porabnike lahko baterija v določenem trenutku napaja. Hranilnik lahko občutno poveča delež lastne porabe, dejanski učinek pa je odvisen od proizvodnje, dnevnega profila porabe, kapacitete in moči baterije ter načina upravljanja sistema. Pravilna velikost hranilnika se zato določi na podlagi meritev in dejanskega profila porabe, ne zgolj na podlagi moči sončne elektrarne.
Da, vendar je treba sistem načrtovati drugače kot v času letnega netiranja. Pri novem sistemu samooskrbe ni več mogoče računati na to, da bo omrežje skozi vse leto nadomestilo poleti oddano energijo z energijo, prevzeto pozimi. Zato je pomembno, da čim več proizvedene električne energije porabimo neposredno v objektu oziroma jo shranimo v baterijskem hranilniku za kasnejšo uporabo. Ekonomika sistema je zato odvisna predvsem od deleža lastne porabe, cene električne energije, vrednosti oddanih presežkov, velikosti elektrarne in hranilnika ter višine pridobljene subvencije. Vračilna doba je odvisna od profila porabe, velikosti elektrarne in hranilnika, cene električne energije, vrednosti oddanih presežkov ter pridobljenih spodbud. Pri dobro dimenzioniranem sistemu je naložba lahko ekonomsko upravičena, vendar je treba izračun pripraviti za konkretno gospodinjstvo. Od julija 2026 je v Sloveniji omogočena tudi souporaba električne energije, pri kateri lahko lastnik sončne elektrarne presežke deli z drugimi odjemalci. Tudi to odpira dodatne možnosti za učinkovitejšo uporabo proizvedene energije. Sončna elektrarna se torej tudi brez letnega net meteringa lahko ekonomsko upraviči, vendar sta pravilno dimenzioniranje in pametno upravljanje porabe bistveno pomembnejša kot v preteklosti.
Običajna omrežna sončna elektrarna ob izpadu distribucijskega omrežja ne nadaljuje samodejno z napajanjem hiše. Zaradi varnosti se mora od omrežja odklopiti in prenehati oddajati električno energijo vanj.   Za delovanje objekta med izpadom je potreben sistem, ki omogoča rezervno oziroma otočno napajanje. Tak sistem mora ob izpadu električnega omrežja varno ločiti hišno električno napeljavo od distribucijskega omrežja in nato izbrane porabnike oziroma, če je sistem ustrezno dimenzioniran, celoten objekt napajati iz baterijskega hranilnika in razpoložljive proizvodnje sončne elektrarne.   Za zanesljivo rezervno napajanje je zato praviloma potreben baterijski hranilnik ter ustrezna stikalna in zaščitna oprema. Ob načrtovanju je treba določiti tudi, kateri porabniki morajo delovati med izpadom. Hladilnik, razsvetljava, komunikacijska oprema in osnovni gospodinjski porabniki zahtevajo bistveno manjšo moč kot na primer toplotna črpalka, indukcijska kuhalna plošča ali polnilnica električnega vozila.   Pomembno je razlikovati med kapaciteto baterije in njeno močjo. Kapaciteta določa, kako dolgo lahko sistem zagotavlja energijo, moč pa določa, katere in koliko naprav lahko istočasno napaja.   Pravilno izveden sistem rezervnega napajanja mora zagotavljati popolno ločitev od distribucijskega omrežja, saj med izpadom električna energija iz objekta ne sme prehajati nazaj v omrežje.