Postavitev sončne elektrarne je zagotovo dobra ideja, saj prinaša veliko prednosti. Ker sonce sije zastonj, lahko izkoristimo energijo iz obnovljivih virov energije. Preden pa se odločimo za izgradnjo, je dobro, da poznamo tudi pasti sončne elektrarne.

Kaj je sončna elektrarna in kako deluje?

Sončna elektrarna je sistem elementov, ki sončno energijo pretvorijo v električno. Poleg tega, da gre za obnovljiv vir energije, tudi ni škodljivih izpustov, s tem pa varujemo okolje. Sonce sije zastonj, zato je vir energije brezplačen, hkrati pa so tudi stroški vzdrževanja zanemarljivi. Poleg pozitivnih lastnosti, pa obstajajo tudi pasti sončne elektrarne.

Če želimo najbolj optimalen izkoristek sončne energije, potem je pomembno, da je naklon strehe ravno pravšnji, pa tudi, da je streha obrnjena na južno stran. Osnovni elementi sončne elektrarne so fotonapetostni moduli. Največ izkoristka prineseje monokristalni fotonapetostni moduli, medtem, ko imajo monokristalni moduli malo manjši izkoristek. Novost pa so transparentni fotonapetostni moduli, katerih največja prednost je ta, da se lahko uporabnik odloči za različno število celic, glede na uporabno površino. Tako lahko, kjer želimo več osončenosti, uporabimo manj celic in obratno. Pri tem modulu so sončne celice vstavljene v dve plasti stekla, tako, da so idealne za steklene fasade. Elektrarna deluje tako, da dajo moduli na izhodu enosmerno napetost, tako da če želimo proizvedeno energijo prenesti v električno omrežje, moramo pretvoriti na omrežno frekvenco in napetost, ter ga uskladiti z omrežjem. Ali povedano bolj enostavno, so moduli med seboj povezani v serije modulov, ki jih s polarnim kablom povežemo na razsmernik. Torej je razsmernik tista naprava, ki pretvarja enosmerno napetost v izmenično. Na števec električne energije, pa je razsmernik vezan preko zaščitnih elementov. Števec pa meri porabo energije, ki je proizvedena s fotonapetostnim sistemom.

Poznamo dve obliki sončnih elektrarn:

• Fotonapetostne sončne elektrarne – ko se sončna svetloba s pomočjo fotonapetostnih modulov pretvori v električno energijo.
• Termalne sončne elektrarne – delujejo tako, da se sončna svetloba koncentrira v neko snov, naprimer vodo, ki se upari, ta para pa potem poganja turbino. Turbina žene generator, ki proizvaja električno energijo.

Kot že rečeno, je za optimalen izkoristek sončne energije pomembno, da je streha na pravi strani, torej južni. Ena izmed pasti sončne elektrarne je tudi ta, da vam v primeru, da streha ni dovolj osončena, ne bo delovala z največjim izkoristkom, kar pomeni, da naložba v elektrarno za samooskrbo ne bo donosna. Prav tako pa je pomemben tudi naklon strehe, ki je najboljši od 0 do 60 stopinj. Če želimo, da je naša sončna elektrarna neodvisna od naklona in lege strehe, lahko izberemo tako imenovane sledilne module, ki lahko zaradi načina vgradnje sledijo soncu, s tem pa je izkoristek maksimalen. Ena izmed pasti sončne elektrarne s takim modulom, je zagotovo cena. Taki moduli so resda veliko dražji, vendar pa je izkoristek nepredstavljivo večji.

Katere so še druge pasti sončne elektrarne?

Ker je proizvodnja električne energije odvisna predvsem od sončnega obsevanja, so lahko potrebni še dodatni viri za pokrivanje razlike. Prav tako pa sončna elektrarna ne more zagotavljati redne oskrbe z električno energijo, zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so nepredvidljivi. Vendar pa so to popolnoma rešljive zadeve, zato ni potrebe, da bi vas odvrnili od tega, da si postavite lastno elektrarno za samooskrbo. Ena izmed rešitev je net metering, oziroma neto meritev. To je sistem, po katerem se obračunava proizvodnja in poraba električne energije. Tako se višek proizvedene energije odda v omrežje, ko pa energije zmanjka, jo lahko spet dovajate iz omrežja. Tako, da ste lahko tudi pozimi brez skrbi, da bi ostali brez električne energije. Še ena izmed pasti sončne elektrarne pa je začetna investicija, ki je za nekatere previsoka. Cena za izgradnjo je odvisna od večih dejavnikov, med drugim tudi od porabe električne energije v preteklosti, nazivne moči sončne elektrarne in površine na strehi. Za natančen izračun je najbolje, da pošljete povpraševanje izbranemu ponudniku. Tako informativno pa lahko rečemo, da bi ob predpostavki, da štiričlanska družina letno porabi 4000 kWh električne energije, bila cena za izgradnjo sončne elektrarne okrog 10.000 evrov. Za tako elektrarno bi potrebovali površino na strehi  vsaj 25 kvadratnih metrov, nazivna moč elektrarne pa bi bila 13,18 kWp. Investicija pa je odvsina tudi od tega, ali bi elektrarno postavili na objekt, ki je namenjen za trajno bivanje, ali pa na pomožni objekt. Pri slednjemu bo investicija zaradi 22 % DDV, dražja. Cena pa je odvisna tudi od ponudnika, kvalitete modulov in garancije. Tudi pasti sončne elektrarne, ki so povezane s ceno, so lahko rešljive. Pri nekaterih ponudnikih lahko zaprosite za ugodno financiranje, kot je naprimer obročno odplačevanje, ali pa potrošniški kredit. Lahko pa se tudi prijavite na razpis za subvencijo iz eko sklada. Čeprav se pogoji vsako leto spreminjajo, načeloma velja, da vam povrnejo 20 % naložbe. Zgornja meja za subvencijo je 180 evrov na 1 kWA nazivne moči inštalirane električne naprave.

Domača elektrarna za samooskrbo ima veliko prednosti, med drugim nizke obratovalne stroške, minimalno vzdrževanje, delovanje brez toplotnih izpustov, tiho delovanje, račun za elektriko se zniža za 75 %, investicija pa se povrne v manj kot desetih letih. Glede na napisano, lahko rečemo, da so pasti sončne elektrarne zanemarljive, ali pa vsaj enostavno rešljive, tako da ni razloga, da se ne bi odločili, da si postavite lastno elektrarno.

Vir: https://www.soncnaelektrarna.com/pasti-soncne-elektrarne/